Kopanje je bilo stoletja sestavni del družabnega življenja, eden od osrednjih družabnih dogodkov. Kopališča so bila priljubljena shajališča, namenjena sproščanju in klepetom, hkrati pa kraj, kjer si je človek privoščil masažo in maziljenje.

Kasneje je postalo kopanje strogo zasebno opravilo, kateremu je bil pogosto namenjen prav najmanjši prostor v stanovanju. Danes se to malo spreminja. Kopalnica dobiva pomembnejšo vlogo v življenju posameznika. To je prostor, kjer se posvetimo sebi, svojemu telesu, ko si vzamemo čas zase in se za trenutek ustavimo v hitrem tempu življenja. Zato je tudi prav, da jo začnemo oblikovati že pred izgradnjo hiše ali popravilom starega stanovanja - v naših mislih in iskanju idej. Ugotoviti moramo, kaj vse bomo v kopalnici počeli, kaj nam ta prostor pomeni in jo temu primerno načrtovati.

Kopalnice si danes skupaj z garderobnim prostorom delijo mesto ob spalnici. To je nadvse priročno, saj prva in zadnja opravila v dnevu postorimo v kopalnici - si umijemo zobe, gremo pod tuš ali se namakamo v banji. Kad pa si je izborila tudi druga mesta v stanovanju; na primer v spalnici ob velikem oknu s pogledom na zeleno naravo, na podstrešju ali v kleti, kjer si uredimo prostor za sproščanje. Kad in tuš nameščamo tudi v bližino finske ali infra savne, ki sta danes v stanovanjih že kar pogosti. Na trgu dobimo zaprte tuš kabine, ki imajo že vgrajeno turško savno, kateri lahko dodamo finsko savno na nasprotni strani.

Kopalnice so danes še vedno zgolj za zasebno uporabo in niso prostori srečevanj, druženja. Pa vendar so odraz naše ljubezni do sebe. Kdor se ceni, spoštuje in se ima rad, bo cenil tudi vsak prostor v katerem biva. Kopalnica ni pri tem nobena izjema.